»Da je dan okoljskega dolga 'spolzel' nazaj na 29. julij, jasno kaže, da so lahko načrti za okrevanje v postcovidnem obdobju dolgoročno uspešni le, če bodo vključevali obnavljanje in učinkovitost ekoloških virov.«
»Če bo obveljal vladni predlog, bo imela Slovenija najlepša krožišča, imela bo digitalne arhive in ne vem kaj še. Ne bo pa imela razvojnega preboja, ki ga Slovenija potrebuje.«
»Posledično je ključnega pomena, da se kot družba spopademo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji sta jedro tega problema predvsem mobilnost in energetika.«
»Zdaj je čas, da se ti načrti udejanjijo in nas vodijo iz krize covida-19 z novimi delovnimi mesti in konkurenčnejšo energetsko unijo.«
»Letos bomo v Sloveniji več kot osem mesecev živeli v t. i. ekološkem dolgu.«
»Po prioriteti bi se najprej začeli obnavljati gozdovi na severnem delu, se pravi pobočja, ki visijo proti Vipavski dolini.«
»Gre za odličen signal iz Bruslja. (…) Predlogi gredo v smer, ki jo je nakazala Italija.«
»Povečali bomo ekološke naložbe, kar bo v prihodnosti izboljšalo avstrijsko gospodarstvo. Strinjali smo se tudi, da bomo v prvem letu naredili prvi korak k spremembi ekološkega sistema in oblikovali delovno skupino za pripravo ekosocialne davčne reforme.«
»Zato je še pomembneje, da Hrvaška pripravi načrt za okrevanje in odpornost na dober in celovit način, v katerem bo ravnotežje med reformami in naložbami.«
»Popolnoma jasno je, da s takšnimi naložbami, kot so predvidene v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, to nikakor ne bo mogoče.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju